Arena Zadnje objavePričelo se je glasovanje za bodečo nežo 2017-2018Uredništvo24/02/2018ArenaTudi letos kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljujejo bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Za bodečo nežo 2017-2018 je nominiranih 27 izjav, ki so jih posameznice_ki prijavile_i preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji. O tem, katere izjave najbolj očitno pozivajo k diskriminaciji, bo javnost lahko glasovala na spletni strani http://bodeca-neza.spol.si/glasovanje od 23. 2. do vključno 5. 3. 2018. O končni_em zmagovalki_cu bo odločalo občinstvo na razglasitvi bodeče neže 2017-2018 v Klubu Gromka, v Ljubljani, 7. marca 2018 ob 20.00. V preteklem letu med odgovornimi za širjenje seksizma najbolj izstopajo novinarke_ji, saj jih je med nominiranimi kar 14. Pogosto so bili v vlogi avtoric_jev izjav, še pogosteje pa nekritično širile_i seksistične izjave intervjuvank_cev. Opažamo naraščanje senzacionalistične uporabe seksizma kot neke vrste vabe v novinarskih prispevkih, ki naj bi pritegnila bralstvo. Odmevala je tudi #MeToo kampanja, saj so med nominiranimi izjavami takšne, ki so žalile spolno zlorabljene ženske in njihove izkušnje označile za pretiravanja in neresnice. Poudarjamo, da spolno nasilje nima nič skupnega s flirtom, temveč je izraz dominacije in izživljanja moči. Zato ni nenavadno, da se je kampanja #MeToo osredotočila na Hollywood, saj lahko storilci najlažje delujejo tam, kjer ni rednih zaposlitev in delavke_ci trepetajo za naslednjo pogodbo. Govoriti o tem, da so žrtve iz Hollywooda dvojne profiterke (kot to počne ena od nominirank) ne le, da zanika to realnost, temveč je tudi neposredno sovražno do žensk. Velik del seksizma, ki ga je zbrala letošnja bodeča neža, se skriva za »dobrohotnimi« nasveti ženskam in moškim, naj se, da bodo dosegle_i osebno srečo in zadovoljstvo, vrnejo k svojim »edinstvenim« lastnostim in zavržejo emancipacijo ter s tem odnose, ki izhajajo iz sprejemanja druge_ga kot enake_ga. Nominiranke_ci nas hočejo prepričati, da naj bi ženske in moški v resnici bili dopolnjujoči protipoli ter da naj bi šele sprejemanje tradicionalnih spolnih vlog omogočilo odrešitev sebe in sveta. Če so in morajo biti ženske lepe, tople, domačne in boječe, so in morajo biti moški atletski, agresivni, močni in junaški. Nominiranke_ci so posledično ženske presojali skozi njihov videz in gospodinjske spretnosti, kot je sposobnost kuhanja žgancev, medtem ko so bili moški napadeni zato, ker so feministi, samski ali poročeni s starejšo žensko. Da nobena od teh lastnosti ni ne ženska in ne moška, lahko opazimo preprosto tako, da odpremo oči in pogledamo ljudi okrog nas. Vabljene_i h glasovanju in na slovesno razglasitev bodeče neže 2017-2018. Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spol.si ...Read more...Pismo podpore novinarki Tanji GobecUredništvo22/02/2018Arena / Izjave za javnost / PrednostnoPodpisane in podpisani izražamo svojo podporo novinarki RTV Slovenija Tanji Gobec. Prav je, da smo kritični do javnih osebnosti, med katerimi so nedvomno tudi novinarji in novinarke. Toda plaz komentarjev, podtikanj in obtožb, kakršnega je doživela Tanja Gobec, je po našem prepričanju pretiran ter meji na javni linč, kakršnim smo bili v Sloveniji že nekajkrat priča. Nekateri so pripeljali tudi do tragičnega konca. Neljubi dogodek, zaradi katerega se je novinarka Tanja Gobec pred kratkim znašla na prizorišču javnega pogroma, jo bo nedvomno tako osebno kot profesionalno globoko zaznamoval. A dejstvo je, da se takšna napaka v sodobnem času lahko zgodi marsikomu. Osebna stiska, zdravstvene težave, vse večji pritiski delodajalca, želja po uspehu in zahteve javnosti po osebnostni in profesionalni popolnosti so elementi, ki močno zaznamujejo posameznike in posameznice v sodobni družbi in pogosto vodijo v situacije, ki jih je težko obvladovati. Gotovo so temu še toliko bolj podvržene tiste osebe, ki želijo svoj poklic opravljati nadpovprečno dobro in resno. V kolikšni meri lahko takšna napaka zaznamuje osebo na njeni profesionalni poti, je seveda odvisno od poklica, ki ga opravlja, ter zlasti od tega, koliko je ta izpostavljen očem javnosti. Novinarski poklic je gotovo med bolj izpostavljenimi. Opazovalčevo oko pa je pri voditeljicah še bolj pozorno in kritično, pri odpuščanju spodrsljajev in napak pa neizprosnejše, zlasti ko gre za javno televizijo. Novinarka Tanja Gobec si nikakor ni zaslužila odziva, kakršnega je doživela. Ves čas je delala nadpovprečno dobro, znana je po vestnem, resnem in strokovnem novinarskem delu, do gostov – čeprav neizprosna pri iskanju odgovorov in informacij – pa je vselej tudi korektna. Z vodenjem Odmevov se je spoprijemala več kot uspešno. Nesprejemljivo in skrajno nehumano je, da bi zaradi nekaj trenutkov pozabili na vse njene uspehe ter izničili vso njeno profesionalnost in strokovnost. Ne zanikamo, da je novinarka naredila napako. Vendar se vsakomur lahko zalomi in prepričani smo, da si vsakdo zasluži še eno priložnost – tudi Tanja Gobec. Dr. Milica Antić Gaber Dr. Jasna Podreka Mag. Nataša Briški, urednica Metine liste Mojca Dobnikar Miha Marinc Dr. Damjan Mandelc Dr. Anja Zalta Dr. Veronika Tasner Dr. Suzana Tratnik Dr. Ana Cergol Paradiž Mag. Lea Vrečko Eva Gracanin Dr. Rozman Sara Maja Plaz, predsednica društva SOS Telefon Dr. Roman Kuhar Neja Blaj Hribar Katarina Bervar Sternad, predsednica PIC Sara Pan, novinarka Radia AGORA 105.5 Mag. Jelena Aleksič Ženski lobi Slovenije (ŽLS) Dr. Živa Humer Dr. Maca Jogan Dr. Majda Hrženjak Društvo za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin Dr. Barbara Rajgelj Dr. Tanja Oblak Črnič Dr. Marta Verginella Dr. Svetlana Slapšak Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela Dr. Alenka Švab Dr. Aleš Črnič Dr. Slavko Gaber Dr. Monika Kalin Golob Dr. Tina Kogovšek Erica Schauer Dr. Iztok Šori Darja Matjašec Dr. Živa Kos Mateja Lapajne Dr. Metka Mencin Čeplak...Read more...Ob 30. obletnici I. jugoslovanskega feminističnega srečanjaNeja BH22/02/2018ArenaOb 30-letnici »Prvega jugoslovanskega feminističnega srečanja« objavljamo nekaj dokumentov, povezanih s tem dogodkom. Srečanje je organizirala Ženska sekcija Lilit pri ŠKUC-Forumu od 11.–13. 12. 1987 v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Sodelovalo je 50 feministk iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Slovenije, dve udeleženki pa sta prišli iz Velike Britanije oziroma Švice. Nekatere udeleženke Prvega jugoslovanskega feminističnega srečanja na ljubljanskih ulicah. Teme razprav so bile številne: možnost in/ali nemožnost subjekta feminizma, možnosti za skupne akcije glede na različne individualne življenjske situacije in izhodišča, kontekst alternativnih gibanj, identificiranje podrejenih družbenih skupin po vladajoči vrednostni hierarhiji, odnos med teorijo in aktivizmom, ženska civilizacija, lezbištvo in lezbična književnost, žensko telo in feministični pristop k zdravju, nasilje nad ženskami itd. Srečanje se je zaključilo s sprejetjem skupne izjave udeleženk. Ena redkih znanih fotografij s prvih štirih večerov Sekcije Lilit, ki so potekali v Klubu K4 (nato so se preselili v Galerijo ŠKUC). Fotografija je bila januarja 1988 objavljena v hrvaškem tedniku Danas ob članku o feminizmu v Jugoslaviji. Dogodek je bil zelo pomemben za oblikovanje mreže feminističnih skupin in posameznic na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer nastajala vsaj že od konca sedemdesetih let, se je pa po srečanju leta 1987 okrepila in razširila. Med drugim je bila na srečanju dana pobuda za ustanavljanje SOS telefonov in drugih oblik pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje, in v letih 1988–1990 so feministične skupine odprle SOS telefone v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Prvemu feminističnemu srečanju so sledila še tri: decembra 1988 v Zagrebu, marca 1990 v Beogradu in maja 1991, tik pred začetkom vojne v nekdanji Jugoslaviji, ponovno v Ljubljani. * Dokumenti so objavljeni v publikaciji Ja(z) ti one … za nas. Dokumenti jugoslovanskih feminističnih srečanj 1987–1991, ur. Mojca Dobnikar in Nela Pamuković, Društvo Vita Activa, Ljubljana, in Centar za žene žrtve rata – ROSA, Zagreb, Ljubljana, 2009....Read more...Pregled leta 2017Uredništvo11/01/2018Arena / Izjave za javnost / PrednostnoSpoštovane_i, december je tudi čas za refleksijo iztekajočega se leta iz vidikov spola, feminizma, emancipacije in enakih možnosti, zato bi vas želele_i opozoriti na nekaj zanimivih vsebin iz spletnega medija spol.si, ki ga izdajamo v Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa. Ob tem vas vabimo, da se pridružite našim prizadevanjem za odprto, strpno in solidarno družbo in Društvu Vita Activa namenite 0,5 odstotka dohodnine. Obrazec najdete na naši spletni strani. Zbrana sredstva bomo namenile_i delovanju medija spol.si, ki ga uredništvo ustvarja izključno na prostovoljni osnovi. Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo ter vam želimo srečno in uspešno novo leto! Uredniški odbor spol.si: Neja Blaj Hribar (odgovorna urednica), Mirna Berberović, Tiva Vlaj, Ana Cergol Paradiž, Tea Hvala, Ana Grobler, Miha Marinč, Jasna Podreka, Sara Rožman, Lea Vrečko, Iztok Šori (predsednik Društva Vita Activa) Predstave o spolu v desnem populizmu »Razlogi za naraščanje podpore desnim populističnim strankam in gibanjem v Evropi so predvsem strukturni; izhajajo iz načina delovanja ekonomije, politike in medijev. Naš družbeni sistem nenehno proizvaja poraženke_ce ali vsaj občutek poraženosti v vseh družbenih razredih in skupinah, s tem pa tudi podporo politikam iskanja grešnega kozla.« (Iztok Šori) Vaginizem »Vaginizem je trajajoča ali ponavljajoča se težava ženske pri vaginalni penetraciji penisa, prsta ali kakšnega predmeta, čeprav si ženska to želi. Ob tem so prisotni še nehotno krčenje mišic medeničnega dna, izogibanje penetraciji ter vnaprej pričakovan strah pred bolečino, kar vodi k izogibanju spolnim aktivnostim.« (Gabrijela Simetinger) Ob 30. obletnici I. jugoslovanskega feminističnega srečanja »Dogodek je bil zelo pomemben za oblikovanje mreže feminističnih skupin in posameznic na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer nastajala vsaj že od konca sedemdesetih let, se je pa po srečanju leta 1987 okrepila in razširila. Med drugim je bila na srečanju dana pobuda za ustanavljanje SOS telefonov in drugih oblik pomoči za ženske, ki doživljajo nasilje, in v letih 1988–1990 so feministične skupine odprle SOS telefone v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu.« (Mojca Dobnikar) Nagrada bodeča neža Tudi letos smo v sodelovanju s kolektivom Rdeče zore ogranizirale_i izbor za seksistično izjavo leta. Največ vaših glasov je prejela Angelca Likovič. Vabimo vas k branju izjave delovne skupine za bodečo nežo ter ogledu posnetka razglasitve, ki je potekala 7. marca 2017 v Socialnem centru Rog. Na spletni strani bodeče neže že teče zbiranje nominacij za aktualno feministično leto (8. marec 2017 – 8. marec 2018), kjer lahko tudi same_i predlagate izjave, ki si zaslužijo ta nečastni naziv. Napovednica V našem koledarju dogodkov na spol.si smo v letu 2017 najavile_i 349 dogodkov s feministično vsebino. Čestitamo vsem organizatorkam_jem in upamo, da bo tudi prihodnje leto tako plodno. Facebook spol.si Na FB profilu spol.si lahko dnevno spremljate in komentirate objave drugih medijev. V letu 2017 so bile najbolj odmevne naslednje objave. December: pevec skupine Aerosmith je skoraj 30 let po hitu “Janie’s Got a Gun” odprl varno hišo za zlorabljene deklice. November: intervju z sociologinjo Niko Kovač o izkušnjah žensk, ki so se odločile za umetno prekinitev nosečnosti. Oktober: tekmovalke za Miss Peruja so zavrnile javno predstavljanje telesnih mer in namesto tega delile podatke o nasilju nad ženskami. September: intervju s publicistom Johnom Summersom o problemih identitetnih politik. Avgust: kolumna penologa Dragana Petrovca o očaranosti nekaterih novinark nad moškimi, ki v resnici žalijo ženske. Julij: o dilemi brezdomk med tem ali si bodo privoščile kosilo ali higienske pripomočke za menstruacijo. Junij: kako so angleški mediji poročali o jugoslovanskih partizankah. Maj: kako je bil na vrhu NATA sprejet soprog luksemburškega premierja Gauthier Destenay. April: moški na Nizozemskem so se držali za roke v znak solidarnosti s pretepenim istospolnim parom (#allemannenhandinhand). Marec: nagrado bodeča neža prejme Angelca Likovič. Februar: o slabo poznani bolezni žensk endometriozi. Januar: umetniška akcija reške umetnice Milijane Babić, ki kritizira delovanje RKC....Read more...Spol.si v letu 2016Urednistvo29/12/2016Arena / UncategorizedV Društvu za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa že dve leti izdajamo spletni portal spol.si, ki je namenjen kritičnim refleksijam družbe z vidika spola. V iztekajočem se letu ste na našem portalu med drugim lahko prebrali: Uredništvo: Kultura strahu »Čeprav so psevdomedicinski argumenti proti splavu novi, sledijo zelo stari taktiki zastraševanja žensk. Ta taktika računa na vzbujanje občutka krivde, ki ženskam onemogoči ali vsaj oteži svobodno sprejemanje odločitev, saj se svobodno lahko odločamo samo takrat, ko smo ustrezno informirani.« Majda Hrženjak: Nekaj misli o Beli knjigi o pokojninah in enakosti spolov »V Sloveniji pokojninski razkorak dosega 24 % (po podatkih za l. 2012) in to kljub visoki stopnji zaposlenosti žensk za polni delovni čas, v povprečju višji izobrazbi v primerjavi z moškimi in navidezno nizki plačni razpoki.« Tea Hvala: Neumnost »Moški, ki se pred spremenljivostjo spolne identitete zatekajo v mehanične delavnice in druga oporišča moškosti (če govorimo o delavskem razredu, so to večinoma gostilne, garaže in lovske koče), se že pregovorno obkrožajo s koledarji golih žensk; kakor da jim pussy na steni zagotavlja, da bodo pusiji in možače ostali zunaj.« Bodeča Neža Spol.si skupaj s kolektivom Rdeče zore vsako leto ob 8. marcu podeli antinagrado za seksistično izjavo leta. Letos sta Bodečo Nežo prejela Borut Pahor in Rosvita Pesek. Vabimo vas, da si preberete aktualne nominacije in tudi sami predlagate izjave, ki si zaslužijo ta nečastni naziv. Facebook Na našem FB profilu lahko dnevno spremljate objave drugih medijev iz Slovenije in drugih držav o najaktualnejših razpravah o spolu. Napovednica V letu 2016 smo v našem koledarju najavili več kot dvesto dogodkov, povezanih s tematiko spola. V času našega delovanja se je potreba po mediju, kot je spol.si, le še okrepila, saj smo priča širjenju populistične retorike, ki zavrača enakost in raznolikost, normalizira seksizem in ogroža pridobljene pravice. Naša vizija je drugačna: prizadevamo si za odprto, strpno in solidarno družbo. Vabimo vas, da se pridružite našim prizadevanjem in portal spol.si podprete z donacijo. Zbrana sredstva bomo namenili delovanju portala, ki ga uredništvo ustvarja izključno na prostovoljni osnovi. V letu 2017 želimo k sodelovanju pretegniti nove avtorice_je in njihovo delo vsaj simbolično nagraditi. Brez vaše podpore tega cilja žal ne bomo mogli uresničiti. Vse informacije o izvedbi donacije lahko najdete na tej povezavi. Zahvaljujemo se vam za pozornost in podporo ter vam želimo srečno in uspešno novo leto! Uredniški odbor spol.si: Ana Cergol Paradiž (odgovorna urednica), Neja Blaj Hribar, Mojca Frelih, Tea Hvala, Ana Grobler, Miha Marinč, Jasna Podreka, Sara Rožman, Iztok Šori (predsednik Društva Vita Activa). ...Read more...
